Pismo Didiju

Prebrali smo tvoje pismo, Didi. Veseli smo, da te tako lepo ckrljajo. Tudi nas je učiteljica zavila v odejico in nas malo pocrkljala. Bilo je zelo lepo. Potem smo narisali vsak svojega hišnega ljubljenčka in to res na zelo velik list. Vseh ne moremo vzeti v roke, saj bi lahko poginili, saj veš, da ribica ne more živeti na suhem. So pa naši ljubljenčki posebni veš?

Vid: Moja muca se samo tepe z drugimi mucami.
Miha: Naš Roli rad hodi po zadnjih tačkah.
Lan: Moj papagaj noče biti v kletki.
Zala: Moja zlata ribica je Zlatka.
Maj: Jaz pa imam paličnjaka, ne enega, sto.
Urban: Moja muca se ne pusti božati, pa jo imam vseeno rad.

Knjigobube OŠ Rudolfa Maistra Šentilj

NextGen ScrollGallery thumbnailNextGen ScrollGallery thumbnailNextGen ScrollGallery thumbnailNextGen ScrollGallery thumbnailNextGen ScrollGallery thumbnail
4
5
6
7
8
Posted in Mavrične delavnice v praksi, Novice

Pusti odziv