8. delavnica: Zgodba o dedku

Didi je včasih žalosten, ker so žalostni ljudje okoli njega. Tudi mi postanemo žalostni, ko so drugi žalostni.  In  smo veseli, ko se veselijo drugi. Smeh in solze sta zares nalezljiva.

Sprašujete, kje je dedek. Babica in dedek sta mnogo let zadovoljno in srečno živela v svoji hišici in se veselila vsakega svojih otrok in vnučkov. Potem pa je dedek hudo zbolel in nekega dne se je poslovil od njegovih dragih in odšel… Babica je bila zelo žalostna. Vsi so ga pogrešali.  Babica je tudi še dandanes včasih žalostna in joka. Tedaj se Didi še posebej tesno zvije ob njenih nogah in čuti z njo. Čez nekaj časa pa jo začne vabiti s svojimi rjavimi očmi, naj se igra z njim. In mahati z repkom. In vedno bolj glasno in veselo lajati. In babica si obriše solze, poboža dedkovo sliko in se odpravi z Didijem v njun čudežni vrt. Tam vedno cvetijo rože in sije sonce tudi za dedka.

Ljudje odidejo iz različnih razlogov in na različne načine. Včasih se poslovijo, včasih pa kar odidejo. Otroci so dnevano priča vsem tem odhodom in v mnogih so oni sami V vaših pogovorih in zgodbicah uporabite vse besede in pojme, ki so povezani s smrtjo: umreti, oditi, preminiti, zapustiti ta svet, vzela ga je smrt. Vsaka teh besed ima poleg osnovnega sporočila tudi čustveno sporočilo. Ne obremenjujte otroka z informacijami, ki so pomembne le za vas. Zanj je pomembno to, da mu spregovorite od srca. Ne pozabite: otrok bere naše osnovne čustvene izraze, kot smo zgoraj napisali, in v primeru, da se vaše besede razlikujejo od tistega, kar vidi na obrazu, sprejme dvojno sporočilo. Za njega je bolj resnično neverbalno sporočilo in ne govorica besed in vaše besede dojame kot neke vrste laž.

Zato, pomagajte si z slikanicami in zgodbami. Pripovedujte in se igrajte. Spominjajte se najbolj smešnih in lepih trenutkov, ki ste jih preživeli z bližnjimi, ki jih ni več med vami. Vmes bodo tudi žalostni spomini. In prav je tako. Veselje in žalost hodita z roko v roki, tako kot noč in dan. In za nočjo vedno posije sonce!

Zato v čudežnem vrtu za otroke sije najsvetlejše sonce. In ne pozabite, to svetlo sonce ste vi sami! Čeprav ga kdaj pa kdaj zakrijejo oblaki.

Posted in 8. Delavnica, Dodatki k mavričnim delavnicam

Pusti odziv