16. delavnica: O neverbalni in verbalni komunikaciji

»Nebesedne komunikacije so vse komunikacije brez besed, kjer pomene izmenjujemo s pomočjo simbolov in je sestavni del verbalne komunikacije. Nebesedni telesni govor je najboljše pomožno sredstvo jezika in pomaga k boljšemu razumevanju sogovornika. Osnova za to je, da ima vsakdo nek namen in hoče nekaj sporočiti.« (Rutten Saris)

»Strokovnjaki običajno definirajo jezik kot socializiran sistem simbolov, govor pa je individualen in konkreten.« (L. Marjanovič-Umek)

Za uspešno komunikacijo je pomembno torej obvladovanje verbalnega govora in tudi poznavanje elementov neverbalne komunikacije. Tako njena uporaba ni zgolj nezavedna, intuitivna in naključna, temveč zavestna, se prepleta s spontanim in prehaja v nezavedno.

Razvoj neverbalnega in verbalnega govora tečeta vzporedno. Mnogi pa žal dvomijo o pomenu neverbalne komunikacije in ji zato ne posvečajo potrebne pozornosti.

Raziskovalci Condon, Trevarten, Montanjer, Biemens dokazujejo, da je govorica telesa osnova vsakemu kontaktu iz katerega se učimo različnih stvari.

Ko ljudje komuniciramo, ne sporočamo samo s svojimi besedami, temveč s celim telesom. Telesni jezik je prvi jezik, ki se ga učimo od svojih staršev. Njegovi gradbeni elementi so nam dani že pred rojstvom.

Strokovnjak H. Biemans pravi, da se le-ta uporablja že v prvem stiku otroka z odraslimi, to je takoj po rojstvu. To je v bistvu jezik občutkov, ki nikoli ne laže. Neverbalni del sporočila je ravno tako pomemben kot verbalni, je prvobitnejši in je torej osnova vsakega kontakta.

Za uspešno komuniciranje pa je nujno najprej vzpostaviti prijazen stik in zaupanje, kajti le tako bomo lahko delali z drugo osebo, naj je to dojenček, majhen otrok, šolar, bodisi da smo v vlogi starša, učitelja ali terapevta.

Neverbalnega dela komunikacije se marsikdo ne zaveda. Tudi takrat, ko se nam zdi, da ne komuniciramo (ne govorimo), oddajamo sporočila, torej smo vedno v stiku z okolico. Kvaliteta tega stika pa je seveda različna. Naši gibi, mimika, drža telesa so lahko bolj zgovorni kot naše besede. Lahko podpirajo naše besede in so z njimi skladni, kar pa ni vedno tako. Uglašenost s samim sabo in s sogovorniki je tista, ki pogojuje kvaliteto dobrega stika s sogovornikom.

Raziskave kažejo, da sogovornika zaznavamo najprej s telesom, neverbalno sprejemamo njegova sporočila, potem jih slišimo in nazadnje razumemo. Prvobitnejša je neverbalna komunikacija in igra ima pri majhnem otroku osrednjo vlogo.

Kakovosten medsebojni kontakt je predpogoj, da se otrok lahko sploh karkoli uči. Študije in izkušnje dokazujejo, da tisti otroci, ki v zgodnjem otroštvu niso bili deležni ustreznih kvalitetnih odnosov – komunikacije ( zaradi socialnih razmer, telesnih prizadetosti ali bolezni), so prikrajšani na vseh področjih razvoja: kognitivnem, socialnem in emocionalnem.

Posted in 16. Delavnica, Dodatki k mavričnim delavnicam