15. delavnica: Rdeča žoga

Ponovo preberite slikanico Rdeča žoga. Ob tej slikanici je napisanih veliko predlogov v priročniku Beri mi in se pogovarjaj z mano. Nekaj teh predlogov pa lahko najdete tudi na  spletu.
V tej delavnico so igre oz. vaje, ki so nadaljevanje predhodnih nevroaktivnih iger ( nadaljevanje predhodnih delavnic).

RDEČA ŽOGA
Se še igrate z žogo? Seveda se! Žoga je osnovna igrača, ki nas spremlja tudi v odraslost. Igramo tenis, košarko, nogomet…
V slikanici Rdeča žoga žoga pripoveduje o svojem prijateljstvu z Lizo, kako se zabavata in se imata radi.

KNJIGA RDEČA ŽOGA KOT PREDMET
Ta slikanica je večja, kot so sicer slikanice. Tudi težja je, listi so debelejši in bolj kompaktni. Eden notranjih listov je daljši in zložen v knjigi, tako da se razpre preko robov same knjige. Ta velik predmet je za malčka izziv, da se ob njem preizkusi.

Knjiga nam je spodbuda za aktivnosti, ki mu omogočajo spoznavanje sebe, sebe v prostoru in obvladovanja svojega telesa v njem, torej ga spontano vodi v smeri njegovega razvoja.
Ob tem je potrebno upoštevati individualne razlike otroka in njegove dotedanje izkušnje ter trenutno situacijo. Vse to pogojuje njegovo raziskovanje knjige.
Igrajte se skupaj z otrokom z različno velikimi in s tem različno težkimi slikanicami.
Slikanica Rdeča žoga bo zagotovo največja in najtežja.
Nesite jo pod eno roko, pod drugo roko, pade naj vam na tla, dajte si jo na glavo. Dajte jo otroku v roke. Opazujte, kaj bo sam odkrival in preizkušal. Kako knjiga vpliva na njegovo nadaljnje ravnanje?

Pripovedujte, kaj počnete, kar vidite, slišite in doživljate, npr.: O, kako težka je ta knjiga. S celim telesom si jo prijel. Kako močno jo maraš držati, da ti ne pade na tla.
Dodajte svoje in otrokove občutke. Sklepamo na osnovi opazovanja otrokovih reakcij. Npr. Knjiga mu pade iz rok na tla, otrok spontano reče: “Ah!” Ob tem globoko vdihne in izdihne. Vzkliknite še vi, sledite mu z ritmom dihanja. Tako se boste uglasili z njegovimi občutki. Povejte kaj se v tem trenutku dogaja. Npr.: “Začuden si, da je knjiga padla na tla. Istočasno pa si si oddahnil, saj je bila težka, ali ne?”
Počakajte na otrokov odgovor. Vam bo pritrdil? Se hvaležno nasmehnil, ker ga razumete in niste hudi? Spontano odreagirajte.

Po vsakem vašem dejanju in pripovedi vedno počakajte na otrokov odgovor, ki je lahko
verbalen ali neverbalen ali oboje hkrati. Te pavze so pomemben del v strukturiranju časa, igre, dialoga.

ZGODBA O RDEČI ŽOGI
Vsebina in ilustracije je skladno dopolnjujeta.
Zgodba že na začetku omogoči otroku, da se zaveda samega sebe, svoje subjektivnosti, svoje povezanosti in istočasno ločenosti ob sveta.

GIBANJE IN IGRANJE Z ŽOGO
Uglasite se z otrokom s pomočjo dotikanja.
Tudi Liza se na različne načine dotika svoje žoge.  Tako se boste istočasno povezali z otrokom in vsebino slikanice.  Tako se lahko igrate že z dojenčkom.
Otrok je žoga, odrasli pa Liza. Žogo, otroka, stiskate, žgečkate, ščipate, sedete nanjo, stopite nanjo, objamete itd. Ob tem pripovedujte.

SKUPAJ Z ŽOGO OSVAJAMO PROSTOR
Že sama knjiga z listom, ki se odpira in podaljšuje, da možnost poseganja v prostor.
Knjigo postavite tako, da jo odpirate od sebe v prostor. Otrok bo moral seči z roko kolikor daleč bo mogel, če bo hotel odprete ta največji listi. Ob tem naj z roko kaže na ilustraciji, kako poskakuje žoga.
Spodbudimo ga da nam pokaže, kako skače žoga po prostoru in se vrne nazaj k Lizi. Štejte otrokove poskoke. Kako daleč je poskočila ta žoga?

Otroci stojijo ob steni, vržejo žogo v prostor in gredo nato za njo.
Igrajte se z različno velikimi žogami. Zakotalite jih blizu, nato daleč. Če ima otrok strah pred prostorom mu bo veliko lažje, če se bo žoga zakotalila bližje njemu in boste potem posegali vedno dlje v prostor.
Igrajte se, da ste žoge in drug drugega kotalite po prostoru, ob steni, od stene v prostor in nazaj, pod ovirami, preko ovir, po klančinah itd.
Otroci naj stojijo na vrhu stopnic, na stolu, mizi ipd. in mečejo žogo v prostor različno velike žoge, takšne ki ne odskakujejo, takšne, ki so v njih zvončki.

V pogovoru uporabljajte termine blizu, daleč, visoko nizko, počasi, hitro, torej tiste, ki pripovedujejo o odnosih v prostoru in o vas v tem prostoru. Besede naj bodo v povezavi otrokovo izkušnjo v tistem trenutku. Zelo pomembno je, da pripovedujemo v času dogajanja. Po igri preberite še slikanico Rdeča žoga in dodajajte svoja doživetja.

KAJ ZMOREMO? KJE SO MEJE?
Stisnite žogo z vso močjo, močno jo vrzite, udarite po njej, vrzite jo tako daleč kolikor morete, z vso močjo jo vrzite v zid itd.

Tako se igrajte z različno velikimi žogami,  z žogami iz blaga, baloni, plastičnimi žogami, ki se jih napihne, zmečkajte iz papirja, oblikujte iz plastelina itd.
Dva ali več otrok skupaj stiska žogo, jo istočasno mečejo itd.

Igrajte se, da ste vi žoga, otrok pa Liza. Naj vas z različno močjo stisne, udari po vas ipd. Vsakokrat mu povejte, ali je to prijetno ali ne. Nato naj otrok išče tisti pritisk, ki je na meji prijetnega in neprijetnega in zaključi s prijetnim pritiskom. Nato se zamenjajte.
Tudi otroci naj se med seboj igrajo na isti način.

Tako jim boste omogočili, da se bodo zavedali svojega telesa, spoznali meje v odnosu do drugih, jih upoštevali in temu prilagajali svoje početje.
In kaj stori Lizina žoga, ko ji igra ni več všeč? Poiščite v slikanici to ilustracijo.
Igrajte se te in podobne igre še tako, da postavite enostavne prepovedi npr. ne sme se udariti z vso silo, ne sme se udariti “žoge”po glavi ipd.
Igrajte se igre z žogo, kjer veljajo določena pravila, primerna igri in starost otrok.

ŽOGA IN GLAVA
Poigrajte se z otrokovo glavo. Primemo jo med dlani in mu povemo, da je njegova glava žoga, ki se bo prepustila našim rokam, da se bodo poigrale z njo.
Otrokova glava je žoga, z njo naj počne različne gibe, drugi otroci ga posnemajo. Ob tem naj spreminja še mimiko obraza.
Spreminjajte ob tem tudi ritem gibanja. Ali se nam bo zavrtelo v glavi?

Otroci naj narišejo glave tako, da drugi otrok prisloni glavo tik ob šipo. Prvi otrok na drugi strani šipe obriše prijateljev obraz. Nariše oči, nos in usta ter lase. Otroci se lahko narišejo večkrat in ob tem spreminjajo mimiko.
Izrežite različno velike kroge. Narišite vanje črtice, pikic, tako nastane obraz. Dodamo mu lase.
Napihnite balone, narišite jim nos, oči in usta in nalepite iz različnih materialov narejene lase.

V tej starosti otroci še vedno doživljajo nežive stvari kot žive in se z njimi pogovarjajo.
Žogi narišemo obraz in lase in se z njo pogovarjamo.
Žogo lahko podamo, vržemo, zakotalimo in na ta način izražamo različna čustva, npr.: kako vržem žogo, če sem jezen, kako takrat, ko sem žalosten ipd.

SONCE IN ŽOGA
Prisotnost teh elementov govori tudi o otrokovi komunikaciji, njegovim odnosu do samega sebe in sveta.

Z malčki, ki še ne rišejo kroga in sonca, skupaj z otroki čečkajte po papirju, tako, da čečkate tudi sami, predvsem pa rišete kroge. Ali vas bodo otroci v ritmu spontano posnemali? Ali bodo želeli, da primete njihovo roko in skupaj narišete krog? Ali bodo želeli, da na njihov list narišete krog. Poglejte, ali se v njihovih čačkah že skrivajo krogi in jim jih pokažite.

Narišite velik krog (npr premera več kot 1 meter) in ga izrežite. Otroci sedejo okoli njega in izmenično ga polnite z različnimi elementi, vsak otrok naj nariše s svojo barvo vanj nekaj svojega.  Malčki ga bodo počečkali. Kaj je nastalo? Pomembno je, da vam je ob tem lepo.

Na veliko polo papirja narišite velik krog. Otroci sedejo okoli njega in istočasno proti sredini kroga vlečejo črto, voščenke se srečajo na sredini. Takrat se otroci pogledajo v oči in pozdravijo. Nato vlečejo črto nazaj proti obodu. Tako se tudi mi srečujemo in razhajamo.

Na veliko polo papirja narišite velik krog. Skupina otrok sede okoli kroga. Vsak z voščenko vleče črto od sebe proti otroku, ki sedi nasproti. Z roko sežejo tako daleč, kolikor je mogoče. Ko pride do njega, se otroka pogledata v oči, pozdravita, povesta, kaj jima je na drugemu všeč ipd.
Ob tem lahko uporabljate različne barve voščenk. Večjim otrokom predlagajte, da vlečejo tudi različne črte: ravne, vijugaste, pretrgane, iz točk. Kaj nastane? Na črte napišite imeni otrok, ki ju je črta povezala.
Vsa ta sonca nalepite na steno.

Opazujte sonce. Na kaj vas spominja? Na pomarančo? Kovanec?
Kakšnih barv je sonce?
Opazujte večerno sonce. Jutranje sonce. Vsako sonce prinaša svoje barve in vzdušje.

Posted in 15. Delavnica, Dodatki k mavričnim delavnicam